Pogodba o ureditvi premoženjskopravnega razmerja ali predporočna pogodba

Več kot štiri desetletja je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) kogentno določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom njuno skupno premoženje. Tako niso bile dovoljene sklenitve pogodb, s katerim bi zakonca spremenila zakonski premoženjski režim. S 15. aprilom 2019 je v celosti stopil v veljavo Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/2017 – v nadaljevanju DZ). DZ je določene institute družinskega prava nekoliko spremenil (na primer pravne posledice življenjske skupnosti partnerjev), prav tako pa je uvedel novosti v pravni red. Ena izmed teh je tudi pogodba o ureditvi premoženjskopravnega razmerje oziroma ti. predporočna ali ženitna pogodba, ki jo ureja določba 85. člena DZ in veljaj tudi za zunajzakonske partnerje, če želijo urediti medsebojna premoženjska razmerja po lastnih željah.

Predporočne pogodbe do sedaj veljavni ZZZDR ni urejal. ZZZDR je kogentno določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje (ti. zakonski premoženjski režim). Pogodba, s katero bi zakonca spremenila zakonski premoženjski režim, ni bila dovoljena in pravno veljavna. Po ZZZDR in DZ delimo premoženje zakoncev na skupno in posebno. Posebno premoženje zakonca po zakonskem premoženjskem režimu ni bil predmet delitve, saj je to ostalo njegova last in je z njim tudi samostojno razpolagal. Posebno premoženje predstavlja premoženje, ki ga je imel zakonec pred oziroma ob sklenitvi zakonske zveze, kakor tudi premoženje, ki ga je zakonec v času zakonske zveze pridobil kako drugače kot z delom (na primer kot darilo, dediščina, preživnina, zavarovalnina, odškodnina za nepremoženjsko škodo). Tako je bil predmet razdelitve zgolj njuno skupno premoženje, tj. premoženje, ki sta ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze.

V DZ še vedno obstaja možnost, da v kolikor se zakonca nočeta ali ne moreta dogovoriti o svojim premoženjskih razmerji, zanju velja zakonski premoženjski režim. Nova ureditev premoženjskih pravnih razmerij med zakoncema pa še omogoča, da se zakonca sporazumno dogovorita tako o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje in razpolaganje z njunim premoženjem v času trajanja zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze zakonske zveze (t.i. pogodbeni premoženjski režim). Pogodbo lahko skleneta pred sklenitvijo zakonske zveze ali po sklenitvi zakonske zveze. Pogodba začne veljati s sklenitvijo zakonske zveze ali z datumom uveljavitve, izrecno določenim v pogodbi, vendar vedno zgolj za naprej.

Za veljavnost pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij morata zakonca drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski položaj, v nasprotnem primeru lahko drugi zakonec pogodbo izpodbija. Pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Notar je dolžan partnerja vedno opozoriti na določbe in načela zakonitega premoženjskega režima delitve premoženja partnerjev ter jima po potrebi nepristransko svetovati in se predvsem prepričati, da sta partnerja razumela pomen in pravne posledice sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Prav tako pa se mora notar prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Tretje osebe lahko iz registra pogodb razberejo le, da je med določenima zakoncema v veljavi pogodba o urejanju premoženjskih razmerij in kateri notar jo hrani, ne morejo pa izvedeti vsebine pogodbe. Pogodba, ki ni vpisana v register, nima učinka proti tretji osebam in se nasproti njim šteje, da med zakoncema velja zakoniti premoženjski režim.

Če zakonca ne izpolnita pogojev za veljavnost, pogodba ne začne veljati in pričakovanih učinkov ni. Če pogodba rezultira v neveljavnosti, se premoženjska razmerja avtomatično urejajo po normah zakonitega premoženjskega režima. Enako velja, če je pogodba v svojih določbah nejasna.

Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju v času trajanja zakonske zveze in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze, ki pa mora biti v obliki izvršljivega notarskega zapisa, sicer je ničen. S pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij je tako mogoče urejati le premoženjska razmerja med zakoncema, ni pa mogoče urejati vprašanj glede vzgoje in varstva, stikov in preživnine mladoletnih skupnih otrok, do katerih pride v primeru razveze zakonske zveze. Prav tako v pogodbi ni mogoče vključiti osebnopravnih zavez, kot je na primer skrb žene za čistočo ali čas trajanja letnega dopusta.

POVZETEK: Zakonska ali izvenzakonska partnerja sta pri določanju vsebine pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij svobodna, omejuje ju le Ustava RS, prisilni predpisi in moralna načela. Da pa bo pogodba veljavno sklenjena, morata stranki pravnega posla izpolnjevati še naslednje predpostavke:

  • oba morata biti sposobna razumeti namen sklepanja pogodbe,
  • oba morata biti sposobna izraziti svobodno voljo za sklenitev pogodbe,
  • oba morata poznati premoženjsko stanje drugega partnerja,
  • oba morata biti poslovno sposobna,
  • pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa in
  • pogodba mora biti vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij.

V kolikor želite skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in pri tem potrebujete strokovno pomoč ali pa želite zgolj nasvet kako optimalno urediti premoženjska razmerja, nas nemudoma kontaktirajte.