Regres za letni dopust – osnove in davčne spremembe v letu 2019

Pravica do plačanega letnega dopusta delavcu omogoča, da si odpočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. Za davčno leto 2019 je bila sprejeta prememba Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem ter invalidskem zavarovanju, s katerima se regres za letni dopust v višini do 100 odstotkov povprečne bruto plače razbremenjuje dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Splošno

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta že s samo sklenitvijo delovnega razmerja. Pravica do regresa in pravica do letnega dopusta sta nerazdružljivo povezani. Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust. Namen pravice do plačanega letnega dopusta je delavcu omogočiti, da si odpočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo.

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust.

Regres pripada tudi zaposlenim, ki so dlje časa delovno odsotni zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali iz drugih zakonsko dopustnih razlogov.

Višina regresa

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače in v razmerju v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta.[1] Enako velja tudi za javne uslužbence. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.

Maksimalna višina izplačanega regresa ni omejena, vendar pa je bil do sedaj je regres oproščen plačila prispevkov do 70 odstotkov povprečne plače. Z novo davčno reformo pa tega ne bo več. Ta bo namreč v celoti oproščen (v kolikor bo izplačan do višine povprečne bruto plače).

Datum izplačila regresa

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija. V javnem sektorju je regres izplačan skupaj z majsko plačo. V primeru, da se delavec pri delodajalcu zaposli po roku za izplačilo regresa, torej po 1. juliju, mora delodajalec delavcu izplačati regres čim bližje temu datumu in ko ve, koliko regresa delavcu v tem letu pripada. Torej ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplača regres tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra.

Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače.

Sorazmeren regres

Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Pravico do regresa ima tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delovni čas ne vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa vpliva na višino regresa. Ta je sorazmeren delovnem času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, do dopusta pa je upravičen v enakem deležu, kot je v tem koledarskem letu zaposlen. Delavec je tako upravičen do 1/12 regresa za vsak (polni) mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu, posledično to pomeni, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen bodisi celo leto pri enem delodajalcu, bodisi brez prekinitve pri več delodajalcih. Če je zaposlen pri več delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.

Primer: Če je delavec v letu 2018 pri enem delodajalcu zaposlen 4 mesece in 6 dni, mu pripada 4/12 (oz. 1/3) regresa.

Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

Preveč izplačani regres

Če je delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, ima delodajalec pravico od delavca zahtevati povračilo preveč izplačanega regresa.

To lahko stori na način, da se zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa pobota pri izplačilu zadnje plače, vendar tega delodajalec ne more storiti brez prehodnega pisnega soglasja delavca. Delodajalec mora tako najprej pripraviti zahtevek za vračilo preveč izplačanega regresa ter nato predlagati delavcu, da podpiše pobot tega zahtevka z izplačilom zadnje plače. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane tožba pred pristojnim sodiščem.

Prispevki in stroški z naslova regresa – NOVOST V LETU 2019

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. Do  sedaj (leta 2019) je to pomenilo, da se ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Akontacija dohodnine se je obračunala po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Če je znesek presegal 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca, je bilo potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost.

Dne 28.03.2019 je vlada je sprejela predloga sprememba Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem ter invalidskem zavarovanju, s katerima se regres za letni dopust v višini do 100 odstotkov povprečne bruto plače[2] razbremenjuje dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Primer: Delavci pri delodajalcu, ki se bo odločil izplačati regres v višini 1.100,00 EUR, bodo prejeli izplačanih 1.100,00 EUR regresa. Enako velja za vsa izplačila regresa do višine povprečne bruto plače.

Razbremenitev bo veljala že za tekoče davčno leto, torej leto 2019. Predlagana zakonska novela predvideva tudi postopek vračila že odtegnjene oz. odmerjene akontacije dohodnine v tem letu.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Kršitev pravice do regresa

Delavec se lahko v primeru kršitve njegovih pravic pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Poda lahko tudi anonimno prijavo.

Sicer pa mora delavec za izplačilo regresa vložiti tožbo zoper delodajalca pred delovnim sodiščem. S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. V kolikor delodajalec tudi po pravnomočni sodbi sodišča, s katero je bilo odločeno v korist delavca, ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine.

ZDR -1 še določa, da se z globo od 3.000 do 20.000 eurov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa skladno z določbo 131. člena ZDR-1.

[1] Minimalna plača v letu 2019 znaša 886,63 EUR bruto.

[2] Povprečna bruto plača trenutno znaša približno 1692 EUR.