Davek na dediščine in darila in davek na dobiček iz kapitala

Davek na dediščine in darila in davek na dobiček iz kapitala

Davek na dediščine in darila se plačuje v primeru dedovanja, sklenitve darilne pogodba, darilne pogodbe za primer smrti, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne pogodbe, pogodbe o preužitku in v primeru delitve solastnine ko solastnik prejme več, kot znaša velikost njegovega solastniškega deleža, ne da bi moral nadomestiti to razliko.

Davčni zavezanec je dedič oz. obdarjenec. Davčno osnovo predstavlja vrednost podedovane ali v dar prejete nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti, po odbitju dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje. Obdavči se neto vrednost premoženja. Trditveno in dokazno breme o dolgovih, stroških in bremeni, ki zmanjšujejo davčno osnovo, je na davčnem zavezancu.

Davčne stopnje, po katerih se odmerja davek na dediščine in darila so progresivne, saj so odvisne od bližine sorodstva ter vrednosti  premoženja.

Davčne stopnje so različne glede na dedne redove, in sicer veljajo za:

  1. a) II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
Od vrednosti € Znaša davek:
nad do   %  
10.000 5
10.000 50.000 500 + 6 nad 10.000
50.000 100.000 2.900 + 7 nad 50.000
100.000 200.000 6.400 + 8 nad 100.000
200.000 300.000 14.400 + 10 nad 200.000
300.000 400.000 24.400 + 12 nad 300.000
400.000 36.400 + 14 nad 400.000
  1. b) III. dedni red (dedi in babice)
Od vrednosti € Znaša davek:
nad do   %  
10.000 8
10.000 50.000 800 + 9 nad 10.000
50.000 100.000 4.400 + 10 nad 50.000
100.000 200.000 9.400 + 11 nad 100.000
200.000 300.000 20.400 + 13 nad 200.000
300.000 400.000 33.400 + 15 nad 300.000
400.000 48.400 + 17 nad 400.000
  1. c) vse druge osebe
Od vrednosti € Znaša davek:
nad do   %  
10.000 12
10.000 50.000 1.200 + 16 nad 10.000
50.000 100.000 7.600 + 20 nad 50.000
100.000 200.000 17.600 + 25 nad 100.000
200.000 300.000 42.600 + 30 nad 200.000
300.000 400.000 72.600 + 35 nad 300.000
400.000 107.600 + 39 nad 400.000

Davka so oproščeni dediči prvega dednega reda oz. obdarjenci, ki so izenačeni z dedičem prvega dednega reda. V prvi dedni red spadajo otroci in zakonec zapustnika/odsvojitelja. V primeru dedovanja to velja tudi za osebo, ki deduje po vstopni pravici (npr ko otrok zapustnika umre pred zapustnikom se bo vnuk štel za dediča prvega dednega reda). Tega davka sta oproščena tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Po določbi drugega odstavka 9. člena Zakona o davku na dediščine in darila so davka oproščeni tudi zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

V tretji dedni red se ne uvrščajo bratranci in sestrične, temveč le stari starši in zato bratranci in sestrične nimajo nižje davčne stopnje.

Napoved za odmero davka od darila mora zavezanec vložiti FURS v 15 dneh od prejema darila.

Sočasno z napovedjo za odmero davka od prejetega darila mora obdarovanec podati tudi napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine. Lahko pa tudi zaprosi za odlog ugotavljanja te davčne obveznosti, če gre za podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku. Po 132. členu ZDoh-2-NPB24 je stopnja dohodnine iz dobička na kapitala 25%. Ta stopnja se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 20%, po dopolnjenih  desetih letih 15% in po dopolnjenih 15 letih 10%, po več kot 15 letih pa 0 %. Po 97. členu ZDoh-2-NPB24 je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Obstaja pa možnost (109. člen Zdoh-2), da se zavezanec rezident odloči za možnost vštevanja davčnih osnov od dohodka iz kapitala v letno davčno osnovo, kar zavezanec uveljavlja ob ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Pomembna je tudi oprostitev, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

CIVILNO PRAVO
GOSPODARSKO PRAVO
KAZENSKO PRAVO
UPRAVNO PRAVO
DELOVNO IN SOCIALNO PRAVO
USTAVNO PRAVO