Dedno pravo

V kolikor zapustnik napravi veljavno oporoko, se deduje po oporoki (testamentu), ki jo je umrli pripravil pred svojo smrtjo in predstavlja njegovo poslednjo voljo.

Dedovanje

Vsak skrben človek poskrbi, da njegovo premoženje pred ali po njegovi smrti pride v roke tiste osebe, za katero meni, da si to zasluži, pri tem pa se mora zavedati in upoštevati zakonske omejitve. Dedno pravo je tista veja prava, ki ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike ter omejitve, ki jih mora upoštevati vsak zapustnik.

V kolikor zapustnik napravi veljavno oporoko, se deduje po oporoki (testamentu), ki jo je umrli pripravil pred svojo smrtjo in predstavlja njegovo poslednjo voljo. Če ni veljavne oporoke, se deduje po pravilih zakona (zakonito dedovanje). Zapustnik lahko načeloma s svojim premoženjem prosto razpolaga – tako za časa življenja kot za primer smrti. Omejen pa je z zakonskimi določili o nujnem deležu, in sicer mora svojim potomcem (naravnim in posvojencem) ter staršem oziroma posvojiteljem zapustiti določeni delež – nujni delež. Pred smrtjo zapustnika lahko zapustnik zahteva razdedinjenje zakonitega dediča, v kolikor je podan eden od zakonitih razlogov. Enako pravico imajo tudi dediči po smrti zapustnika. Le, če dedičev ni ali pa ti nočejo dedovati, preide zapuščina v last države. Obstajajo pa tudi druge zakonske omejitve na primer pri dedovanju zaščitene kmetije.

Kljub navidezno jasni zakonodaji pa se dedne zadeve lahko zelo zakomplicirajo. Zakomplicira se lahko že pri sestavi oporoke, in sicer kako (v kakšni obliki) mora biti oporoka sestavljena, da bo veljavna. Vsak želi pravično razdeliti svoje premoženje med dediče. Mnogo zapustnikov pa želi ob sestavi oporoke poskrbeti tudi zase (morebiti tudi za svojega partnerja) za primer, ko ne bo mogel več poskrbeti sam zase. Odloča se med sestavo oporoke ali sklenitvijo izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali pogodbe o preužitku. Pri tem se postavi vprašanje vsebine oporoke, vprašanje zakonskih omejitev in nenazadnje kateri pravni posel je v posamezni situaciji pravno in dejansko sploh primeren.

Tekom zapuščinskega postopka je največkrat sporna veljavnosti oporoke ali drugih pravnih poslov za primer smrti tako zaradi oblike kot tudi vsebine. Prav zato sestavljamo oporoke in druge pravne posle za primer smrti, ki preprečijo pravde med dediči. Po smrti vašega bližnjega vam pomagamo tekom celotnega postopka, in sicer pri sestavi smrtovnice, v postopku zapuščinske obravnave, v morebitnem pravdnem postopku ali kasneje pri razdelitvi dediščine med dediči.

Bogato pravno prakso imamo tudi na področju dedovanja kmetijskih gospodarstev. Za zastopano stranko poskrbimo, da v primeru več sodedičev postane prevzemnik kmetije, če izpolnjuje zakonske pogoje. Poskrbimo tudi za oporočne dediče in nujne dediče, ki niso prevzemniki kmetije, da uveljavijo njihove zakonske ali oporočne pravice.

Po potrebi tudi hranimo oporoke skladno z veljavno zakonodajo.

Dednopravne pogodbe oziroma pogodbe za primer smrti

Namesto oporoke lahko že za časa življenja razpolagate s svojim premoženjem tako, da do dedovanja sploh ne bo prišlo. V ta namen za vas sestavljamo izročilne pogodbe. Lahko pa se odločite za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pogodbo o preužitku ali darilno pogodbo za primer smrti. Le-te so primerne predvsem v situacijah, ko želite urediti prenos premoženja hkrati pa se želite zavarovati, da boste deležni primerne oskrbe s strani vaših dedičev tudi v času svoje starosti, bolezni, onemoglosti.

Mnogokrat pa je v izogib dedovanju potreben tudi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju.

Zapuščinski postopek in zapuščinska obravnava

Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.

Če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja,  zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Zapuščinska obravnava se ne opravi tudi v primeru, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. V nasprotnem primeru se opravi zapuščinska obravnava. Zapuščinska obravnava omogoča obravnavanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila.

Zapuščinska obravnava se lahko tudi prekine in sodišče napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

V primeru smrti zapustnika zastopamo dediče pri uveljavljanju njihovih pravic iz naslova oporočnega in zakonitega dedovanja na zapuščinski obravnavi. Poskrbimo za ugotovitev vrednosti zapuščine, za pravice nujnih dedičev, za zmanjšanje oporočnih razpolaganj, če to posega v nujni delež, za odstop dednega deleža, za zastopanje v pravdnih in upravni postopkih.

Dediščinska tožba in tožba na izločitev premoženja iz zapuščine

Z dediščinsko tožbo se uveljavlja dedna pravica tedaj, ko je bila oseba v dednem postopku imenovan za dediča, dejansko pa ni dedič. Zoper poštenega posestnika dediščinska tožba zastara v enem letu odkar je dejanski dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika, najpozneje pa v desetih letih. Nasproti nepoštenemu posestniku pa zastara v dvajsetih letih.

Naknadno najdena zapuščina

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde zapuščina, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

V takem primeru poskrbimo, da se izvede naknadno dedovanje.

CIVILNO PRAVO
GOSPODARSKO PRAVO
KAZENSKO PRAVO
UPRAVNO PRAVO
DELOVNO IN SOCIALNO PRAVO
USTAVNO PRAVO