Blokada dolžnikovega transakcijskega računa

Blokada dolžnikovega transakcijskega računa predstavlja učinkovito sredstvo za izterjavo upnikove terjatve v primerih, ko dolžniki podajajo neutemeljene ugovore zoper sklepe o izvršbi zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Običajno upnik prične izvršbo na podlagi verodostojnih listin (računov, plačilnih nalogov, IOP obrazcev) in Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL-Center za verodostojne listine) izda na podlagi upnikovega predloga sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep ima dva dela. V prvem delu (kondemnatorni del) sodišče naloži dolžniku, da v roku osmih dni poravna upniku terjatev, v drugem delu (dovolilni del) pa dovoli izvršbo. Dolžnik zoper ta sklep o izvršbi običajno poda ugovor in sodišče avtomatsko, brez vsebinskega preverjanja ugovora, razveljavi sklep o izvršbi in upnika napoti na pot pravde, ki pa običajno traja več let. Vendar sodišče dejansko razveljavi le dovolilni del sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba, ne razveljavi pa kondemnatorni del, torej nalog dolžniku naj upniku plača terjatev. Prav zato se ta del sklepa o izvršbi (kondemnatorni oz. dajatveni del) šteje za nepravnomočno odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva. Čim pa obstaja nepravnomočna sodna odločba pa obstaja prvi pogoj za blokado dolžnikovega transakcijskega računa, kar omogoča predhodna odredba na osnovi 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta člen določa, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Uporablja se tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov.

Da bi bil upnik uspešen s predhodno odredbo za blokado dolžnikovega transakcijskega računa pa mora še izkazati verjetnost objektivne nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.Ta nevarnost najpogosteje izhaja iz slabega finančnega in premoženjskega stanja ter iz slabega poslovanja dolžnika. Dolžnik ima največkrat likvidnostne težave kar vodi v njegovo insolventnost, zaradi česar je verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. V predlogu mora upnik prikazati slabo finančno stanje dolžnika, močno zmanjšanje prihodkov, velike izgube iz poslovanja, ki dosega visok delež dolžnikovega kapitala, slab končni poslovni izid, veliko povečanje zalog v zadnjem obdobju, morebitno prevrednotenje nepremičnin ali osnovnih sredstev, visoke obveznosti do svojih dobaviteljev, močno povečano zadolženost do bank.

Če upnik izkaže oba pogoja za izdajo predhodne odredbe sodišče izda sklep o predhodni odredbi, s katerim prepove bankam oz. hranilnicam, da dolžniku ali tretjemu izplačati denarni znesek, na katerega se glasi predhodna odredba. Ugovor dolžnika zoper sklep o predhodni odredbi pa ne zadrži njegove izvršitve in pride do takojšnje blokade dolžnikovih sredstev. Dolžnik tako ne more več koristiti blokiranih denarnih sredstev. Blokada pa se beleži pri AJPES-u, na GVIN-u in pri bonitetnih agencijah. V takem položaju ko upnik blokira dolžnikov transakcijski račun, še preden je sklep o izvršbi izvršljiv, pa tudi ni več interesu dolžnika za zavlačevanje postopka. Prav zato predhodna odredba z blokada dolžnikovega transakcijskega računa predstavlja učinkovito sredstvo za izterjavo upnikove terjatve.