Pogoji za zaposlitev delavcev iz tretjih držav in njihovo napotitev na delo k uporabniku

Zaradi nenadnega povečanja potreb po delu, predvsem nizko kvalificirane delovne sile, se kot najboljša rešitev ponuja najem delovne sile.

Hitro spreminja potreb po delovni sili in težnje po čim cenejši delovni sili ter negotovosti dolgoročnega poslovanja in stroškov, povezanih z zaposlovanjem, v zadnjem času vse bolj prednjači najemanje kadrov preko kadrovskih agencij. Najemanje kadrov preko kadrovskih agencij uvrščamo med fleksibilne oblike zaposlovanja, kjer delavec sklene delovno razmerje s kadrovsko agencijo za določen ali nedoločen čas, kadrovska agencija pa ga nato napoti na delo k drugemu uporabniku, bodisi slovenskemu uporabniku bodisi uporabniku v tujini. Glavni akterji pri zagotavljanju dela delavcev uporabniku so tako agencije za posredovanje dela. Agencije za posredovanje dela vodijo široke baze iskalcev zaposlitev iz različnih delovnih področij in si prizadevajo, da iskalcem čim prej zagotovijo ustrezno delo. Najem kadrov ima za uporabnike številne prednosti: prihranek časa pri iskanju ustreznega kadra, znižanje stroškov dela, fleksibilnost tovrstnega najema, brezplačna zamenjava neustreznih kadrov… V tem prispevku bom pozornost posvetil predvsem zakonski ureditvi zagotavljanja dela delavcev iz tretjih držav uporabniku na ozemlju Republike Slovenije.

Zakon o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2) med tretje države uvršča države, ki niso članice Evropske unije (npr. Bosna in Hercegovina, Albanija, Kosvo…). Državljani tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju Republike Slovenije potrebujejo veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo. ZTuj-2 v drugem odstavku 37. člena določa, da se tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, v kolikor:

– izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona (veljavna potna listina, ustrezno zdravstveno dovoljenje, zadostna sredstva za preživljanje),

– pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja, in

– ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja.

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju: ZZSDT) v prvem odstavku 17. člena določa pogoje za izdajo soglasja Zavoda za zaposlovanje RS k izdaji enotnega dovoljenja. V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
2. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
3. da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
4. da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:

– da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali

– da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali

– da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;

5. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
6. da ni izkoriščena kvota;
7. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
8. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona.

V kolikor tujec po ZZSDT ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja.

Prvo enotno dovoljenje se tujcu izda za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe za opravljanje dela, vendar ne dlje od enega leta. Tujec mora prošnjo za izdajo prvega dovoljenja vložiti pri pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, delodajalec pa lahko prošnjo vloži tudi pri upravni enoti, kjer bo tujec prebival, ali pri upravni enoti, kjer je njegov sedež ali se bo opravljala dejavnost.

Tujec, ki ima enotno dovoljenje, lahko v času njegove veljavnosti zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih, in sicer na podlagi pisne odobritve pristojnega organa. Le-ta pisno odobritev izda v obliki odločbe po prejemu soglasja organa, pristojnega po ZZSDT. Ta-isti zakon v petem odstavku 7. člena določa, da delodajalec, ki lahko v skladu z Zakonom o urejanju trga dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, lahko v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo (1) s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU, (2) s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter (3) s tujci, ki imajo v skladu s tem zakonom prost dostop na trg dela.

Povzetek: V kolikor delavec, ki je državljan tretje države, razpolaga z veljavnih enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, ga lahko delodajalec, v konkretnem primeru agencija za posredovanje dela, napoti na delo k uporabniku, ki je lahko domača in tuja pravna oseba ali posameznik. Pri tem je potrebno upoštevati zgoraj navedene omejitve glede zaposlovanja tujcev (glej peti odstavek 7. člena ZZSDT).

Prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja lahko vložita tako delavec, kot tudi delodajalec. Bistvena razlika je v tem, da mora delavec prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, medtem ko lahko delodajalec prošnjo vloži tudi pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji (upravna enota). Ker je postopek pridobitve prvega enotnega dovoljenja zelo zapleten, v Odvetniški družbi Tršan našim strankam nudimo celovito pravno podporo pri zaposlovanju delavcev iz tretjih držav, še zlasti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, pridobivanju enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter podaljševanju le-tega ter zbiranju vse potrebne dokumentacije za pridobitev dovoljenja. Prav tako delavcem iz tretjih držav nudimo pravno podporo pri združitvi družine in pri pridobivanju vseh vrst dovoljenj za prebivanje in delo.

Pripravil: Andraž Andolšek, mag. prava