Odškodnine

V kolikor ste utrpeli škodo v prometni nesreči, na delovnem mestu, zaradi zdravniške in druge strokovne napake ali če vas je ugriznil pes, lahko v vašem imenu zahtevamo pri  zavarovalnici ali pri sodišču izplačilo čim višje denarne odškodnine.

Odškodnina vam pripada tako za nepremoženjsko škodo (škoda zaradi telesnih in duševnih bolečin, skaženosti, strahu) kot tudi za premoženjsko škodo (škoda zaradi uničenja lastnine, potnih stroškov za vožnjo k zdravnikom, fizioterapijo, izpad dohodka). Višina odškodnine je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera, zlasti od teže poškodb in dolgotrajnosti zdravljenja. Vseeno pa lahko tudi sami s pametnim postopanjem veliko pripomorete k pravični odškodnini. Zato vam priporočamo, da čimprej po škodnem dogodku stopite v kontakt z nami.

Po zaključku zdravljenja v vašem imenu vložimo odškodninski zahtevek oz. odškodninsko tožbo, kjer poskušamo izterjati čim višjo denarno odškodnino. Že pred vložitvijo zahtevka oz. tožbe pridobimo tudi ustrezna dokazila, ki so sicer nujno potrebna za učinkovito in hitro uveljavljanje odškodnine, vendar do njih oškodovanci zaradi varstva osebnih podatkov sami stežka dostopajo (policijski zapisniki, zapisniki inšpektorja varstva pri delu, pisne izjave prič itd.). Za čim učinkovitejše zastopanje že ob prvem posvetovanju z nami s seboj prinesite:

Odprava krivic družbenikom izbrisanih družb

Z dnem 15.12.2021 je začel veljati Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju: Zakon o odpravi krivic). Zakon določa pravico do povračila škode družbenikom izbrisanih družb, ki so utrpeli premoženjsko škodo zaradi določbe četrtega odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je v primerih izbrisa iz sodnega registra določal, da so družbeniki podali notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti. S to določbo je tako odgovornost za plačilo obveznosti izbrisanih družb prešla na družbenike, ki so odgovarjali neomejeno za obveznosti kapitalskih družb.

Z določbo šestega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) iz konca leta 2007 je odgovornost za plačilo obveznosti izbrisanih družb prešla zgolj na aktivne družbenike, ki so solidarno odgovarjali za izpolnitev obveznosti izbrisane družbe. Za aktivne družbenike so se štele osebe, ki so v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe imeli možnost vplivanja na njeno upravljanje in poslovanje.

Z 18. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je prenehala odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. Vendar je to veljalo le za družbe, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD, to je po 17.11.2011. Ni pa ta zakon reševal položaja družbenikov predhodno izbrisanih družb, katerim je že nastala škoda. Prav zato je bil sprejet Zakon o odpravi krivic.

Upravičenci do odškodnine so družbeniki, delničarji, njihovi dediči ali druge osebe s pravnim interesom, na katere so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in so te obveznosti deloma ali v celoti plačali. Upravičenec mora izkazati:

– da je v predpisanem roku izvedel v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogel ali moral preprečiti ali

– da na poslovanje družbe ni mogel vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljal v predhodnih postopkih ali je bilo njegovo uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imel pooblaščenega odvetnika.

Škodo predstavlja:

– znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe,

– vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe in

– izgubo dohodkov v višini izgubljene bruto plače v času nezaposlenosti, vendar največ za dobo enega leta.

Odškodnina za premoženjsko škodo se lahko plača v obliki denarne odškodnine, vračila premičnega in nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev. Denarna odškodnina v višini do vključno 25.000 EUR se izplača v enkratnem znesku, nad 25.000 do 100.000 EUR v dveh obrokih, nad 100.000 EUR v štirih obrokih. Odškodnina je omejena na 60 odstotkov ugotovljene višine škode, razen če je bila upravičencu prodana hiša ali stanovanje, v kateri je prebival. V tem primeru je upravičen do povračila 100 odstotkov vrednosti nepremičnine.

Upravičenec ni upravičen do nepremoženjske škode za duševne bolečine, škode zaradi izgubljene podjetniške možnosti (izgubljenega dobička) ali kakršne koli druge posredne škode, ki je nastala zaradi izbrisa.

Od izplačil, izplačanih po tem zakonu, se dohodnina ne plača. Za primer, da odškodnino uveljavlja dedič upravičenca pa se plača davek skladno z zakonom, ki ureja davek na dediščine.

Zakon o odpravi krivic med upravičencu za odškodnino šteje tudi upnike izbrisanih družb oz. upnike  družbenikov izbrisanih družb. Po tretjem odstavku 17. člena Zakona o popravi krivic se namreč šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov.

Postopek za uveljavitev zahtevka upravičenca se prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu. Če Državno odvetništvo in upravičenec ne dosežeta sporazuma v 3 mesecih od vložitve predloga, lahko upravičenec vloži tožbo pri pristojnem sodišču.

Zahtevo za povračilo škode na osnovi Zakona o odpravi krivic je treba vložiti najkasneje do 15.12.2024.